Na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so vlada in socialni partnerji skoraj v celoti uskladili predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Eden od najbolj spornih členov ostaja določilo o omejitvah dodatnega dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki bo predvidoma omogočeno le določenim zdravnikom, je pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Ministrica je povedala, da bi dodatno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih omogočili le vrhunskim strokovnjakom z nazivom primarij, ki uvajajo nove metode zdravljenja. “Je pa res, da ta člen še dodelujemo in iščemo najboljšo rešitev,” je dejala.
Zdravniška zbornica Slovenije je takšni ureditvi izrazila nasprotovanje. Predsednica zbornice Bojana Beović je opozorila, da bi uvedba takšne omejitve prinesla dodatna administrativna bremena za pridobitev naziva primarij. Ocenila je, da je v Sloveniji veliko zdravnikov, ki že izpolnjujejo pogoje za pridobitev tega naziva, vendar za naziv še niso zaprosili.
V prvotnem osnutku zakona je bilo predvideno, da bi bilo sodelovanje javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih povsem prepovedano. Po kasnejših različicah bi pri zasebnikih lahko delali vsi javni zdravstveni delavci, vendar bi morali biti v javnem zdravstvenem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa.
Na seji ESS so uskladili večino členov predloga zakona, odprtih pa je ostalo še pet členov, o katerih bodo nadaljevali pogovore. Med odprtimi vprašanji je tudi določanje cen samoplačniških storitev. Ministrstvo predlaga, da bi vlada v izrednih razmerah določila najvišje cene zdravstvenih storitev, kar je sprožilo različna stališča med sindikati in delodajalci.
Ministrstvo predlaga tudi davčne olajšave za zdravstvene delavce, ki prek podjemnih pogodb dodatno delajo pri lastnem delodajalcu na področjih z dolgimi čakalnimi dobami. Socialni partnerji so soglasno podprli, da se predlog novele zakona posreduje v nadaljnjo obravnavo na vladi in v državnem zboru.
Zdravniška zbornica ostaja kritična do omejitev dela pri zasebnikih. Beovićeva je poudarila, da vrhunski zdravniki praviloma izvajajo najzahtevnejše storitve v javnem zdravstvu, kjer vpeljujejo nove metode zdravljenja. Po njenih besedah je predlog, da bi lahko pri zasebnikih delali le primariji, v nasprotju z realnostjo tržnega dela zdravstva.
Od prve napovedi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva so predlog večkrat spremenili. Sprva je bila predvidena popolna prepoved dela pri zasebnikih, zdaj pa naj bi to omogočili le omejeni skupini zdravnikov. Predlog novele zakona naj bi vlada obravnavala na svoji naslednji seji, nato pa ga bodo poslali v državni zbor po rednem postopku.
