Jutri se v Sloveniji začenja druga faza sortirne analize bioloških odpadkov, ki jo v okviru projekta “LIFE IP CARE4CLIMATE” vodi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Namen te analize je pridobiti natančen vpogled v sestavo bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev, s čimer želi ministrstvo oceniti delež odpadne hrane ter izboljšati upravljanje z biološkimi viri v državi.
Prva analiza, izvedena v letih 2021 in 2022, je pokazala, da je hrana v Sloveniji velik delež bioloških odpadkov – kar 17 odstotkov vseh ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov predstavlja odpadna hrana. S tovrstnimi podatki ministrstvo ocenjuje količine tako užitnih kot neužitnih delov hrane, ki končajo v bioloških odpadkih. Ti podatki so ključnega pomena za izboljšanje praks pri ravnanju z odpadki in zmanjševanje količine zavržene hrane.
Podatki za leto 2023 kažejo, da se je količina odpadne hrane v Sloveniji povečala za devet odstotkov glede na prejšnje leto, kar predstavlja 164.803 ton zavržene hrane. Največji porast so zabeležili v sektorju proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadkov zaradi neustrezne hrane podvojila. Tudi v trgovinah se je količina zavržene hrane povečala za sedem odstotkov, medtem ko je delež v gospodinjstvih zrasel za dva odstotka. Povprečen Slovenec je v letu 2023 zavrgel 78 kilogramov hrane.
Največ odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, in sicer kar 44 odstotkov vseh bioloških odpadkov, sledi sektor gostinstva in strežbe z 34 odstotki, nato proizvodnja hrane s 13 odstotki ter trgovina z devetimi odstotki. Po podatkih statističnega urada je bilo v letu 2023 v skupnih odpadkih 37 odstotkov užitne hrane, kar predstavlja tri odstotke manj kot leta 2022.
Z analizo podatkov in vpogledom v sestavo bioloških odpadkov želi ministrstvo prepoznati trende ter učinkoviteje usmerjati kampanje in ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane. Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE tako prispeva k ozaveščanju o pomenu odgovornega ravnanja z živili in zmanjševanju količin odpadne hrane v Sloveniji.
