Odbor Državnega zbora (DZ) za notranje zadeve je v drugi obravnavi sprejel dopolnila k predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Koalicija je dopolnila pripravila na podlagi mnenj zakonodajno-pravne službe DZ (ZPS) in v sodelovanju s predstavniki vlade ter sindikatov. ZPS je pred tem opozorila na težave z jasnostjo zakonskih določil in hitrostjo zakonodajnega postopka.
ZPS je v 17-stranskem mnenju opozorila na težave, kot so manjkajoče zakonske vsebine, kratki roki in težave z izvedljivostjo predloga. Med drugim so poudarili vprašanja glede kvoruma za sklenitev kolektivne pogodbe ter urejanje sodniških plač. Na to so opozorili tudi poslanci opozicijskih SDS in NSi, ki so izrazili zaskrbljenost glede povišanja plač v javnem sektorju in financiranja reforme.
Ena ključnih rešitev v zakonskem predlogu je, da nihče v javnem sektorju ne bo prejemal osnovne plače, nižje od minimalne. To bo imelo vpliv na izračun dodatkov in napredovanj, je pojasnila državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec. Koalicijski poslanci so izpostavili tudi avtomatizem usklajevanja plač z inflacijo ter več možnosti za nagrajevanje in hitrejše napredovanje v zgodnji fazi kariere.
Opozicijski predlogi za spremembe, kot so bili predlogi glede plačnih razredov funkcionarjev ter plač županov manjših občin, niso dobili podpore. Finančni minister Klemen Boštjančič je poudaril, da so župani med funkcionarji tisti, ki bodo deležni največjega povišanja plač.
Sindikalni predstavniki so pozvali poslance, naj zakon sprejmejo v usklajeni obliki, saj so bile rešitve dolgo časa predmet pogajanj. Odbor DZ je dopolnila izglasoval brez glasu proti, začetek uporabe zakona pa je določen za 1. januar 2025.
