Sodnica Maja Povhe je v izreku sodbe poudarila, da je Bohnec v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti natakarja zabodel kar osemkrat. Posnetki iz nadzornih kamer so pokazali, da se je napad zgodil v 22 sekundah. Po njenih besedah je sicer res, da je oškodovanec napadalca pred tem verbalno izzval in ga odrinil, vendar pa sam ni bil oborožen.
Natakar je utrpel hude vbodne rane, ki bi lahko bile usodne, a so mu pravočasno nudili zdravniško pomoč.
Olajševalne in oteževalne okoliščine
Sodišče je upoštevalo več olajševalnih okoliščin, kot so neobsojenost obtoženega, njegovo obžalovanje dejanja in dejstvo, da je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu. Hkrati pa je sodnica poudarila, da gre za hudo kaznivo dejanje, saj je Bohnec žrtev večkrat zabodel in se ni ustavil že po prvem vbodu.
Bohnec je v svoji obrambi ponovil, da dejanje iskreno obžaluje in da nikoli ni želel škodovati nikomur.
Psihično stanje in vpliv psihoaktivnih snovi
Tožilka Petra Lavrič je opozorila na psihološko stanje obtoženca. Sodne izvedenke so ugotovile, da je imel Bohnec zaradi motnje ADHD in osebnostnega deficita občutek ogroženosti, ki ga je uporaba psihoaktivnih snovi še okrepila, kar je pripeljalo do impulzivnega napada.
Lavričeva je predlagala šest let zapora in podaljšanje pripora, saj meni, da obstaja nevarnost ponovitve kaznivega dejanja.
Obramba: “Ni bilo motiva za uboj”
Zagovornik Matevž Tratar pa je trdil, da motiv za uboj ni bil dokazan, prav tako ni bilo dokazov, da je imel Bohnec namen ubiti natakarja. Po njegovih besedah je šlo za silobran, saj je napad pred tem sprožil konflikt med obema vpletenima.
Kljub zagovoru in poskusom obrambe je sodišče obtoženemu izreklo petletno zaporno kazen, sodba pa ostaja nepravnomočna.
