Ustavno sodišče je zavrnilo njihovo pobudo, saj družba ni uspela dokazati, da bi regulacija cen resno ogrozila njihovo finančno stanje. Trditve o “bistveno zmanjšani solventnosti in likvidnosti” niso bile podprte z ustreznimi dokazi, so izpostavili ustavni sodniki.
Prva pobuda Petrola za oceno ustavnosti je bila vložena decembra lani, ko so opozorili, da omejene marže ne omogočajo rentabilnega poslovanja, predvsem na manj poseljenih območjih. Ustavno sodišče je tedaj pobudo zavrglo in podjetje napotilo na tožbo za povrnitev premoženjske škode.
Kljub temu je junija vlada podaljšala uredbo o regulaciji cen goriv za dodatno leto, kar je Petrola spodbudilo k novi pobudi na ustavno sodišče. V njej so trdili, da bi nadaljevanje regulacije povzročilo resne negativne posledice na finančnem področju, ki jih morebitna odškodninska tožba ne bi mogla v celoti odpraviti.
Ustavno sodišče je pri odločanju upoštevalo Petrolove poslovne rezultate za prvo polovico leta 2024, iz katerih izhaja, da je kljub regulaciji cen podjetje doseglo dobre rezultate. Skupina je ustvarila 2,9 milijarde evrov prihodkov, EBITDA pa je znašal 123,7 milijona evrov, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Tudi čisti dobiček je ostal na primerljivi ravni z lanskim letom, kar po mnenju sodišča kaže na stabilno poslovanje.
Ustavni sodniki so v sklepu zapisali, da je Petrol velik in uspešen poslovni subjekt, ki za zdaj uspešno obvladuje tveganja zaradi regulacije cen naftnih derivatov. Poudarili so tudi, da je vlada z nedavnim zvišanjem najvišjih dovoljenih marž blažila morebitne negativne vplive.
Sodišče je odločitev sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu, sodnik Rajko Knez pa je podal odklonilno ločeno mnenje.