“Eden od mojih prijateljev je prišel k meni na kavo, sedela sva in se pogovarjala o življenju … ” Za trenutek bom pomil krožnike, ki so ostali v koritu,” sem mu rekel.
Pogledal me je, kot bi mu rekel, da sem šel konstruirati vesoljsko ladjo. Rekel mi je, občudujoč, a nekoliko zmeden: “Lepo od tebe, da pomagaš svoji ženi, ko jaz pomagam, moja žena tega ne ceni. Nekega dne sem pomival tla, …. ne hvala.”
Vrnil sem se k njemu, se usedel in mu pojasnil, da ne pomagam ženi.
“Moja žena ne potrebuje pomoči, potrebuje partnerja. Sem partner v hiši in zato so naloge porazdeljene, nikakor pa ne gre za pomoč v hiši. Ženi ne pomagam pospravljati hiše, ker tudi jaz živim tu, tako, da jo moram tudi jaz pospravljati.”
“Ženi ne pomagam kuhati, ker hočem tudi sam jesti in moram tudi kdaj pa kdaj kaj skuhati.”
“Ženi ne pomagam pomivati posode po jedi, ker sem to posodo uporabil tudi sam. Ženi ne pomagam pri otrocih, ker so otroci tudi moji, moja vloga pa je biti oče in starš.”
“Ženi ne pomagam likati perila, ker je to moje perilo in perilo mojih otrok. Nisem pomočnik v hiši, sem del hiše.”
Kar se hvaležnosti tiče, sem ga vprašal: “kdaj se je nazadnje, potem ko je končala s čiščenjem hiše, pranjem perila, zamenjavo rjuh, kopanjem otrok, kuhanjem, organizacijo in tako naprej, rekel hvala?”
Toda hvala v smislu: “Vau, pa ti si fantastična!”
“Se ti zdi absurdno? Se ti zdi čudno? In ko si enkrat v petih letih pomil tla, si pričakoval vsaj nagrado za odlično opravljeno delo, z veliko slave, mar ne?”
Zakaj pa je tako? A si kdaj razmišljal o tem, prijatelj moj?
Morda zato, ker misliš, da je vse to njena obveznost? Morda zato, ker si navajen, da vse opravi ona, ne da bi tebi bilo treba migniti s prstom?
Zato ceni to kar naredi, kot bi ti želel, da ona tebe ceni, na enak način in z enako intenzivnostjo.
“Ponudi ji roko”, obnašaj se kot pravi partner, ne kot gost, ki je prišel samo jesti, spati in se skopati, ….
“Počuti se v svojem domu, kot doma.”
Ali se vam zdi, da moški danes preveč ali premalo pomagajo svojim partnerkam? Kaj si mislite o tem zapisu? Ste morda pomislili, “ah, to je eden od tisočih”, pa je res temu tako?