Danes Slovenija obeležuje Prešernov dan, praznik kulture, ki je posvečen spominu na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Po vsej državi bodo potekale slovesnosti, recital Prešernove poezije, tradicionalni Prešernov smenj v Kranju, osrednja proslava v Vrbi in številni kulturni dogodki.
Na Prešernovem trgu v Ljubljani, Bevkovem trgu v Novi Gorici in Grajskem trgu v Mariboru bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije točno opoldne izvedlo tradicionalni recital Prešernove poezije, na katerem bodo igralci iz vseh slovenskih gledališč počastili spomin na pesnika.
Mnoge kulturne ustanove, muzeji, galerije in gledališča, bodo obiskovalcem ponudili brezplačen vstop. Tako se lahko kulturni navdušenci podajo na oglede umetniških razstav, zgodovinskih eksponatov in drugih zanimivih vsebin, ki jih ponuja slovenska kulturna scena.
Letos praznovanje zaznamuje tudi začetek Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta skupaj gostili Nova Gorica in italijanska Gorica. Dogodek simbolizira združevanje, povezovanje ter odprte meje in kulturo, ki presega nacionalne okvirje.
Podelitev Prešernovih nagrad
Predvečer kulturnega praznika je bil v znamenju slavnostne državne proslave v Cankarjevem domu, na kateri so podelili Prešernove nagrade.
Najvišje priznanje za življenjsko delo sta prejela:
- Dragica Čadež, kiparka,
- Dragan Živadinov, gledališki režiser in performer.
Nagrade Prešernovega sklada za izjemne dosežke v zadnjih treh letih so prejeli:
- vizualna umetnica Nika Autor,
- oblikovalski kolektiv Grupa Ee,
- glasbenik Tomaž Grom,
- pisateljica Nataša Kramberger,
- gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac,
- oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Dopoldne sta venec k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani položili predsednica republike Nataša Pirc Musar in ministrica za kulturo Asta Vrečko, skupaj s predsednico upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenko Badovinac.
V Kranju bo kot vsako leto potekal Prešernov smenj, kjer bo mestno središče zaživelo v duhu 19. stoletja, z uličnimi umetniki, obrtniki in kulturnimi nastopi.
Osrednja prireditev na Prešernovem rojstnem kraju v Vrbi bo ob 13. uri, kjer bodo pesnika počastili z umetniškimi nastopi in slavnostnimi govori.
Ob prazniku je predsednik vlade Robert Golob v poslanici izpostavil pomen kulture in Prešernove zapuščine: “Njegova Zdravljica, ki odmeva kot himna miru in povezovanja med narodi, ostaja večna spodbuda k strpnosti in sožitju,”je zapisal premier in dodal, da je kultura temelj narodne identitete.
Spomnil je tudi na pomen Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici: “Meje, ki so razdvajale, zdaj združujejo in ustvarjajo novo skupno zgodbo.”
Slovenski kulturni praznik se obeležuje tudi med zamejskimi Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškemter med slovenskimi skupnostmi po svetu.
Prešernov dan tako ni le praznik umetnosti in ustvarjalnosti, ampak tudi dan slovenske identitete in povezanosti, ki poudarja, kako pomembna je kultura v našem vsakdanjem življenju.
