Po novih pravilih morajo delodajalci beležiti čas prihoda in odhoda svojih zaposlenih, odmore med delom, ter ure opravljene v posebnih delovnih pogojih, kot so delo na terenu ali od doma, nočno delo, izmensko delo, nadurno delo in delo med prazniki. Delavci imajo tudi pravico vpogleda v svoje evidentirane delovne ure.
Kritike in težave z novim zakonom
Sprejetje zakona so spremljale številne kritike glede njegove ustreznosti in praktičnosti. Kritike so prihajale tako s strani delodajalcev kot tudi določenih zaposlenih, katerih delovni proces ne sledi klasičnemu osemurnemu delovniku. Kritiki so opozarjali na zamudnost in nesmiselnost tovrstnega evidentiranja.
Inšpektorji bolj simbolično kaznovali
Ekonomsko-socialni svet je v svoji analizi ugotovil, da so delovni inšpektorji v prvem polletju letošnjega leta ugotovili 392 kršitev vodenja evidenc delovnega časa. Kljub temu so izrekli le 18 odločb o prekrških in 22 plačilnih nalogov. Izrekli so tudi 129 upravnih odločb za odpravo ugotovljenih kršitev in 34 opozoril. Poleg tega so delodajalcem izrekli še 107 opozoril po zakonu o prekrških in 31 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru.
Največ kršitev pri gradbincih in gostincih
Kršenja zakonodaje so najpogosteje zaznali pri gradbenih podjetjih in gostincih. Kršitve so se večinoma nanašale na nepravilno vodenje evidenc o prihodu in odhodu na delo ter delo v posebnih delovnih pogojih. Pogosto je bilo zaznano tudi prirejanje dvojnih evidenc za namen inšpekcijskega nadzora, kar pomeni, da evidence niso odražale realnega stanja delovnega časa.
Jesenska prenova zakona
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je napovedal, da bodo zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti jeseni pregledali in po potrebi spremenili. Na posebnem elektronskem naslovu so prejeli že 226 vlog, od katerih je bilo 179 pobud in predlogov za spremembe zakona. Najpogostejše pobude so bile povezane z nepotrebnim beleženjem odmorov in potrebami, da zakon velja tudi za funkcionarje.
Na inšpektoratu za delo opozarjajo, da morajo delodajalci omogočiti delavcem vpogled v njihove evidence delovnega časa. Če evidence niso ustrezno vodene, lahko delodajalcem grozi globa med 3000 in 20.000 evri za pravne osebe ter od 300 do 2000 evrov za odgovorne osebe. Lani so inšpektorji ugotovili skupno 515 kršitev zakona, letos pa do sredine julija že 234 kršitev, od tega 392 s področja vodenja evidenc delovnega časa.