V Gruziji že tedne potekajo množični protesti, ki so sproženi zaradi domnevnih nepravilnosti na zadnjih parlamentarnih volitvah in zaskrbljujoče napovedi, da se bo proces pristopa k Evropski uniji ustavil do leta 2028. Protesti, ki vključujejo množične demonstracije in spopade s policijo, odražajo globoko politično razdeljenost v državi, ki je pred pomembnim političnim preobratom.
Po volitvah v oktobru, na katerih je zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje, opozicija zavrača rezultate zaradi domnevnih nepravilnosti. Medtem ko so opazovalci iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi opozorili na neenake pogoje volitev in pritiske na volivce, so protesti izbruhnili še bolj, ko je premier Irakli Kobahidze napovedal, da bo vprašanje pridružitve EU odloženo do leta 2028.
Razmere so postale napete, še posebej zaradi spora med premierjem Kobahidzejem in predsednico Salome Zurabišvili, ki je izid volitev označila za nelegitimen in se je razglasila za edino legitimno predstavnico oblasti. Vse to poteka v ozadju rastočega spora med proevropsko in prorusko usmeritvijo v gruzijski politiki.
Profesor Jure Požgan iz ljubljanske Fakultete za družbene vede opozarja, da so v Gruziji trenutno razdeljena dva ključna vprašanja: geopolitična usmeritev države ter nadaljevanje demokratizacije ali nazadovanje v autoritarni režim. Požgan meni, da so vladni ukrepi, kot je uvedba zakonov proti LGBTIQ skupnosti in omejevanje vpliva civilne družbe, podobni ukrepom, ki jih je sprejela Rusija.
Gruzijska stranka Gruzijske sanje, ki je v preteklosti podpirala evropsko integracijo, se je od leta 2020 pomaknila v desno in postala bolj konservativna, nacionalistična ter proruska. S sprejetjem novih zakonov je ta prehod še bolj očiten.
Na političnem področju se Gruzija sooča z močno notranjo delitvijo med tistimi, ki si želijo integracije v EU, in tistimi, ki podpirajo bližnje odnose z Rusijo. To politično razslojenost odraža tudi sprememba v političnem sistemu, kjer bodo volitve v decembru izbirale novega predsednika, vendar bo ta izbran s pomočjo elektorskega kolegija, kar pomeni, da bo največjo podporo verjetno imela vladajoča stranka.
Požgan menja, da je podporo Gruzijskim sanjam še vedno močna, vendar javnomnenjske raziskave kažejo, da mnogi Gruzijci še vedno podpirajo članstvo v EU, čeprav se vladajoča stranka temu upira zaradi gospodarskih skrbi. Politična prihodnost Gruzije ostaja negotova, predvsem zaradi nezadovoljstva z vladnimi odločitvami, ki so sprožile množične proteste.
