Ob mednarodnem dnevu za izkoreninjenje revščine, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) razglasila 17. oktobra, se svet ponovno osredotoča na problematiko revščine. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob tej priložnosti pozval k nujnosti vlaganja v dostojno delo, izobraževalne priložnosti in socialno varnost. Po njegovih besedah morajo svetovni voditelji dosledno izvajati pakt za prihodnost, sprejet na septembrskem vrhu v New Yorku, ki vključuje ukrepe za pomoč državam v razvoju pri vlaganju v prebivalstvo.
V Sloveniji je bilo lani tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 13,7 odstotka prebivalcev, kar pomeni 287.000 ljudi. Od teh je 264.000 prebivalcev živelo z dohodki, ki so bili nižji od praga tveganja revščine, kar je 12,7 odstotka vseh prebivalcev. Čeprav je povprečje tveganja revščine v EU nekoliko višje in znaša 16,2 odstotka, pa socialna izključenost še vedno predstavlja velik izziv. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je ob tem opozoril, da revščina danes ni zgolj pomanjkanje osnovnih dobrin, temveč vključuje tudi omejen dostop do zdravstva, izobraževanja, stanovanja ter negotovo zaposlitev. Te težave najbolj prizadenejo delavce z nizkimi plačami, starejše z nizkimi pokojninami in mlade, ki se soočajo s prekarnimi zaposlitvami in dragimi stanovanji.
Lani je bilo v Sloveniji resno materialno in socialno prikrajšanih 41.000 ljudi, ki si niso mogli privoščiti vsaj sedmih od 13 osnovnih elementov prikrajšanosti, kot je na primer primerno ogrevano stanovanje. Poleg tega je v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo živelo 59.000 ljudi. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo kar 10.000 ljudi hkrati izpostavljenih tveganju revščine, resni materialni prikrajšanosti in nizki delovni intenzivnosti gospodinjstev.
Minister Mesec je ob tem poudaril, da je Slovenija v zadnjih letih dosegla pomemben napredek pri zmanjševanju revščine. Zvišanje minimalne plače za več kot 40 odstotkov v zadnjih petih letih, rekordne uskladitve pokojnin in socialnih transferov ter dvig vdovskih pokojnin so pripomogli k zmanjšanju socialne in materialne izključenosti, ki zdaj znaša zgolj dva odstotka prebivalstva, kar je najmanj med vsemi državami EU. Minister je tudi izpostavil, da je Slovenija v zadnjem desetletju med državami EU in OECD dosegla največji napredek pri zmanjševanju otroške revščine, ki je bila znižana za skoraj tretjino.
Čeprav smo lahko ponosni na te dosežke, je Luka Mesec ob zaključku poudaril, da je boj proti revščini naloga, ki je še vedno pred nami. “Krepitev socialne države je ključna za zagotovitev enakih možnosti vsem prebivalcem in bolj pravične prihodnosti,” je dodal.
