V poplavi pobud za posvetovalne referendume, ki so jih slovenski politični prostor preplavile v zadnjem času, je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) predstavila predlog za organizacijo novega posvetovalnega referenduma. Tokrat je v ospredju vprašanje o obveznem testiranju državnih funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog, ki odpira novo poglavje v razpravi o etičnih standardih v politiki, sicer ne vključuje podpisov treh pomembnih članov stranke: Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha.
SDS s tem predlogom nadaljuje trend referendumske aktivnosti. Nedavno so bile predlagane različne pobude, med drugim o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško in o legalizaciji uporabe konoplje v medicinske namene. Prav tako je bilo s strani koalicije izraženo zanimanje za razpis referenduma o prostovoljnem končanju življenja.
Predlog SDS se osredotoča na vprašanje, ali bi morali državni funkcionarji biti podvrženi obveznemu testiranju na prisotnost prepovedanih drog. Predlog zakona, ki bi uredil to področje, je že večkrat naletel na zid v parlamentu, a SDS vztraja pri svoji iniciativi. Omenjeni predlog zakona predvideva, da bi se funkcionarji testirali vsaj enkrat letno, pri čemer bi bila izbira testiranih oseb prepuščena naključnemu žrebu.
Kritiki takšnih predlogov pogosto izpostavljajo pomisleke glede zasebnosti. Vendar iz SDS odgovarjajo, da s prevzemom javne funkcije funkcionarji pristanejo na ožji krog zasebnosti. To se po njihovem mnenju odraža v pričakovanjih glede odgovornosti in nepristranskosti pri opravljanju svojih nalog.
Zgodovina SDS-ovih poskusov vlaganja podobnih predlogov sega v leto 2020, ko so prvič predstavili idejo o obveznem testiranju. Kljub neuspehu v parlamentu je stranka ponovila svojo pobudo, poudarjajoč, da so vsi njihovi poslanci že opravili testiranje in bili negativni. S tem želijo pokazati vzor odgovornosti in transparentnosti, ki bi ga bilo po njihovem mnenju treba razširiti na celoten politični razred.
Tako predlog SDS odpira širšo debato o zaupanju v politične akterje in o načinih, kako zagotoviti njihovo integriteto ter odgovornost do družbe. Odzivi na ta predlog bodo zagotovo pokazali, kako globoko je vprašanje etike zasidrano v slovenskem političnem diskurzu.
