Plačna reforma, vredna 1,4 milijarde evrov, ki naj bi prinesla korenite spremembe v javnem sektorju, se sooča z novimi izzivi tik pred predvidenim podpisom. Sindikati policistov, vojakov, pravosodja in gasilcev, ki tvorijo tako imenovani drugi steber, so sporočili, da v ponedeljek kolektivne pogodbe z vlado ne bodo podpisali.
Razlog? Vlada po njihovem mnenju ni upoštevala njihovih ključnih zahtev in želja, kar je povzročilo dodatno nezadovoljstvo.
Kakšne spremembe in dvige plač lahko pričakujejo zaposleni v javnem sektorju? Po zadnjih podatkih naj bi nova izhodiščna plača policista in vojaka začetnika znašala okoli 1.630 evrov bruto, kar velja tudi za pravosodne policiste in gasilce. Poleg tega naj bi se izhodiščna plača pomočnice vzgojiteljice dvignila za 386 evrov, učitelju začetniku pa za dobrih 450 evrov.
Prav tako se pričakujejo dvigi plač v zdravstvu. Izhodiščna plača srednje medicinske sestre v primarni dejavnosti bi po novem znašala skoraj 1.500 evrov, diplomirana medicinska sestra v ambulanti pa bi prejemala okoli 2.073 evrov bruto. Najvišje povišanje bi prejeli višji zdravniki specialisti, saj se jim bo plača zvišala za približno 14 odstotkov oziroma dobrih 600 evrov bruto.
“Pričakujemo, da se bodisi popravijo nepravičnosti, ki so nastale s kolektivno pogodbo, bodisi da se najde druga rešitev, s katero bi pravočasno odpravili anomalije pred uvedbo novega plačnega sistema, ki je predviden za 1. januar 2025,” je povedal Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije.
Plačna reforma, ki jo javnost spremlja z veliko pozornostjo, je še vedno pod vprašajem zaradi številnih nesoglasij med sindikati in vlado. Bližajoči se rok za uvedbo novega sistema plač v javnem sektorju odpira ključna vprašanja o tem, ali bo reforma uspela zadovoljiti vse deležnike ali pa bo ostala le še en neizpolnjen obljubljeni projekt.
