Po tem, ko je Evropska agencija za okolje (EEA) konec avgusta objavila poročilo, v katerem je Ljubljana po kakovosti zraka med 372 evropskimi mesti uvrščena v zadnjo šestino, je ljubljanski župan Zoran Janković danes izrazil dvome o ustreznosti merilnih metod. Čeprav številkam ne oporeka, si želi, da bi se pri analizi kakovosti zraka v prestolnicah upoštevalo tudi meritve iz zaledja, ne le tistih ob prometnicah.
Janković je na novinarski konferenci poudaril, da meritvam kakovosti zraka ne oporeka, čeprav so rezultati Agencije RS za okolje (ARSO) nekoliko boljši. “Da bo takoj jasno, oboji so slabi,” je komentiral. Ob tem je župan izrazil nezadovoljstvo nad “uživaškim pisanjem” nekaterih medijev, ki so poročali o slabih rezultatih. Opozoril je, da bodo oktobra iz Bruslja prišle nove informacije, ki bi lahko nekatere medije spravile v zadrego zaradi prejšnjih poročanj.
EEA je v poročilu Ljubljano uvrstila na 310. mesto, kar jo postavlja med mesta s slabo kakovostjo zraka, z koncentracijo drobnih delcev (PM 2,5) nad 15,1 mikrograma na kubični meter. V Ljubljani so izmerili povprečno koncentracijo 15,4 mikrograma na kubični meter.
Po besedah Jankovića je mestna občina pregledala, kje so postavljene merilne postaje v glavnih mestih EU, in ugotovila, da je Ljubljana edino glavno mesto brez zaledne postaje. Vse tri ljubljanske merilne postaje se nahajajo ob prometnicah, na Celovški cesti, Vojkovi cesti in Cesti v Mestni log, kar po njegovem mnenju izkrivlja rezultate.
Janković je napovedal, da bo Mestna občina Ljubljana (MOL) predlagala EEA, naj v prihodnje pri oceni kakovosti zraka upošteva polovico meritev ob prometnicah in polovico v zaledju, da bi dobili bolj uravnotežen vpogled v stanje.
Po poročanju časnika Dnevnik pa EEA v svoji raziskavi ni upoštevala podatkov iz prometne postaje na Celovški cesti. EEA je za časnik pojasnila, da za analizo niso uporabljali podatkov iz prometnih postaj v nobenem evropskem mestu, vključno z Ljubljano. Razvrstitev mest temelji na povprečnih vrednostih koncentracije PM 2,5 v obdobju dveh let (2022 in 2023), kjer so bile upoštevane le meritve z zalednih postaj.
EEA je prav tako pojasnila, da ekstremna nihanja v koncentraciji delcev, kot denimo ob začetku kurilne sezone, niso vključena v končne rezultate. To naj bi zagotovilo natančnejšo in bolj reprezentativno sliko povprečne kakovosti zraka v mestih.
