Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je leta 2023 vsak prebivalec EU v povprečju ustvaril 511 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je za štiri kilograme manj kot v letu 2022 in za 23 kilogramov manj kot leta 2021. To pomeni 4,3-odstotno zmanjšanje v dveh letih. V primerjavi z letom 2013 je količina odpadkov na prebivalca zrasla za 32 kilogramov.
Slovenija je z 517 kilogrami odpadkov na prebivalca nekoliko nad evropskim povprečjem, hkrati pa beleži rast v primerjavi z letom 2022, ko je povprečen Slovenec ustvaril 487 kilogramov odpadkov.
Med državami EU so bile velike razlike. Največ komunalnih odpadkov na prebivalca so zabeležili v Luksemburgu, kjer je povprečen prebivalec ustvaril kar 712 kilogramov odpadkov. Najmanj so jih proizvedli na Poljskem, s 367 kilogrami, in v Estoniji, kjer je ta količina znašala 373 kilogramov na prebivalca.
Evropska unija je leta 2023 reciklirala 48 odstotkov komunalnih odpadkov, kar pomeni 246 kilogramov na osebo. To je pomemben napredek v primerjavi z letom 2013, ko je bilo recikliranih le 37,2 odstotka celotne količine.
Sežganih je bilo 129 kilogramov odpadkov na prebivalca, kar predstavlja četrtino celotne količine. Na odlagališčih je končalo 115 kilogramov odpadkov na osebo, kar je 22,5 odstotka vseh odpadkov. V primerjavi z letom 2013 se je delež odloženih odpadkov na odlagališčih zmanjšal, saj je takrat znašal skoraj 30 odstotkov.
Podatki opozarjajo na nujnost nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje količine komunalnih odpadkov in povečanje deleža recikliranja, saj je Slovenija kljub dobremu sistemu ločenega zbiranja odpadkov še vedno nad povprečjem EU.
