Ljubljansko okrožno sodišče je v vmesni sodbi potrdilo, da je bila ob zamenjavi elektrode srčnega spodbujevalnika pri triletnem dečku storjena strokovna napaka s strani kirurga v UKC Ljubljana. Družina Peterka, ki je vložila tožbo proti bolnišnici, zahteva več kot 860.000 evrov odškodnine, kar z obrestmi in sodnimi stroški zdaj presega milijon evrov.
Družina je po razglasitvi vmesne sodbe izrazila zadovoljstvo. “Jasno je, da je pot do zaključka tega procesa še dolga, verjamemo pa, da bo na koncu pravici zadoščeno,” so zapisali v izjavi za medije.
Po besedah družine je sodba ključen korak k uveljavitvi njihovega tožbenega zahtevka. “Sodišče je po obsežnem dokaznem postopku jasno obrazložilo svoj zaključek, da je naš zahtevek utemeljen,” so še dodali.
Dečku, ki se je rodil s prirojeno srčno napako, so mesec dni po rojstvu vstavili srčni spodbujevalnik. Spodbujevalnik je deloval brez zapletov, otrok se je razvijal normalno in bil zdrav.
V letu 2016 je prišlo do okvare ene od elektrod, zato so zdravniki opravili zamenjavo. Med posegom pa je kirurg napačno prišil spodbujevalnik, kar je pri otroku povzročilo poslabšanje srčne funkcije. Kot je v izvedenskem mnenju zapisal nemški pediatrični kardiolog Nikolaus Haas, je napačna namestitev povzročila ponovne operacije, večkratne reanimacije in na koncu hudo hipoksično okvaro možganov.
Med sojenjem so bili zaslišani starši dečka, kirurg Ivan Knežević ter kardiolog, ki je sodeloval pri zdravljenju. Sodišče je opozorilo na notranja neskladja v izpovedi kirurga Kneževića, ki jo je ocenilo kot neverodostojno. Poleg napačne namestitve elektrode je sodišče ugotovilo še druge nepravilnosti, med drugim nepravilno izpolnjeno pojasnilno dolžnost do staršev otroka.
Iz UKC Ljubljana so sporočili, da obžalujejo, da je prišlo do tega primera. Poudarili so, da postopkov v teku ne komentirajo. “Globoko obžalujemo, da je prišlo do tega dogodka, in smo osredotočeni na to, da preprečimo podobne napake v prihodnje,” so zapisali v izjavi.
Družina Peterka je tožbo proti UKC Ljubljana vložila leta 2018. Če bo sodba postala pravnomočna, bo sodišče odločalo še o višini odškodnine. Zahtevek presega milijon evrov, saj vključuje tudi zamudne obresti in stroške dolgotrajnega sodnega postopka.
V Sloveniji gre za enega od primerov, ki opozarjajo na vprašanja odgovornosti in varnosti v zdravstvu. Primer pa bo zagotovo vplival tudi na razprave o potrebi po boljših nadzornih mehanizmih pri medicinskih posegih.
