Ena izmed ključnih novosti je pravica do vpogleda v ocenjene izpite na splošni maturi, kar je bil dolgoletni predmet razprav med dijaki, učitelji in izobraževalnimi oblastmi. Ta možnost je sedaj dostopna tako v fizični kot v digitalni obliki, kar je še posebej pomembno v času, ko digitalizacija izobraževanja dobiva na pomenu.
Prav tako novela zakona izboljšuje možnost opravljanja mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih. To je še posebej koristno za dijake, ki se morda zaradi bolezni ali drugih nepredvidljivih okoliščin ne morejo udeležiti vseh izpitov v enem roku. Razširjene so tudi možnosti za športnike, katerih potrebe so bile prej urejene s posebnim zakonom o športu, sedaj pa so integrirane neposredno v zakon o maturi.
Zakon prinaša tudi spremembe v sestavi državne komisije za splošno maturo, kjer bosta namesto dveh učiteljev odslej imenovana dva ravnatelja gimnazij. Ta sprememba odraža prizadevanja za večjo vključenost ravnateljev v proces, saj so ti pogosto tudi predsedniki šolskih maturitetnih komisij.
Dodatno je novela zakona posodobila in razširila evidence o izobraževanju na srednješolski ravni. Državni izpitni center bo sedaj vodil bolj obsežne evidence, vključno z elektronskimi naslovi kandidatov, kar bo olajšalo komunikacijo in izvedbo vpogledov ter ugovorov.
Vse te spremembe izboljšujejo pravice in možnosti kandidatov pri opravljanju mature, in zagotavljajo večjo pravičnost in transparentnost izpitnega procesa. Z novimi pravili se bo izboljšala tudi splošna organizacija mature, kar bo imelo dolgoročne pozitivne učinke na slovenski izobraževalni sistem.
