Nebo nad Sicilijo je v zadnjih mesecih ostalo skoraj brez dežja, otok pa je zabeležil podpovprečno količino padavin. Italijanska vlada je zaradi krize, ki je uničila pridelke in izsušila pašnike, razglasila izredne razmere. Skoraj povsem presušeno je tudi naravno jezero Pergusa. Domačini poročajo, da je ostala le manjša luža. “Jezera ni več. Voda je popolnoma izginila, ostala je le luža,” je za Independent povedal Giuseppe Maria Amato iz okoljevarstvene skupine Legambiente.
Površina jezera običajno pokriva 1,8 kvadratnih kilometrov, a je že dolgo brez vodne gladine. Znanstveniki so zaskrbljeni, da bi suša lahko trajno poškodovala biotsko raznovrstnost okoli jezera, ki je poleg ptic selivk dom ribam in mehkužcem.
Suša ogroža tudi pridelke, saj morajo kmetje zalivati z vodo, ki jo morajo kupovati po zelo visokih cenah. To na dolgi rok ni vzdržno. Kmet Gerardo Forina opozarja na grozne razmere za živinorejce: “Soočamo se s tveganjem, da bomo zaradi pomanjkanja vode morali klati živali,” je povedal.
Sicilija se že dolgo spopada z visokimi temperaturami, povezanimi s podnebnimi spremembami. Leta 2021 je postavila evropski toplotni rekord 48,8 stopinje Celzija, številna mesta pa so morala sprejeti ukrepe za varčevanje z vodo.
Z agrometeorologinjo iz Arsa, Andrejo Sušnik, smo se pogovarjali o prizorih presušenih tal, ki postajajo stalnica tudi v Evropi. Rapidne suše se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili, kot so npr. alpske države in severna Evropa. Projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše povečale, skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem padavin.
Kombinirani kazalnik suše (CDI) Evropskega observatorija za sušo je že v jesensko-zimskem času in tudi še v maju na nekaterih območjih v sredozemski regiji, zlasti v južni Italiji in vzhodni Španiji, prikazoval alarmantne razmere. Ta pojav je še hujši in dolgotrajnejši v Maroku, Alžiriji in Tuniziji, kar povzroča znatne posledice.
Na območju Katalonije so končno dočakali dež po štiriletnem pomanjkanju padavin. V Evropi se izražajo nove značilnosti suše, saj prihaja tudi v letnih časih, ko bi se morali vodni rezervoarji polniti, tj. jeseni in pozimi. Pojav rapidne suše se v zadnjih letih pojavlja pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili.
Izsušitev jezera Pergusa je resen opozorilni znak o vplivu podnebnih sprememb in potrebe po trajnostnem upravljanju vodnih virov. Hkrati pa opozarja na nujnost globalnih prizadevanj za ublažitev posledic podnebnih sprememb in zaščito naravnih virov, ki so ključni za biotsko raznovrstnost in preživetje lokalnih skupnosti.
