Varnostni svet Združenih narodov je v ponedeljek sprejel resolucijo, ki so jo pripravile ZDA in podpira načrt za prekinitev ognja v Gazi, medtem ko Washington vodi intenzivno diplomatsko kampanjo, s katero želi Hamas prisiliti, da sprejme predlog.
Resolucija, ki je bila sprejeta z veliko večino 14 glasov za, ob vzdržani Rusiji, ki se je odločila, da ne bo uporabila veta, je obe strani pozvala tudi k popolnemu izvajanju pogojev predloga “brez odlašanja in brez pogojev“.
V resoluciji je zapisano, da je Izrael sprejel načrt premirja in “poziva Hamas, naj ga prav tako sprejme”.
Hamas je v ponedeljek izjavil, da “pozdravlja” glasovanje.
Združene države Amerike, ki so trdne zaveznice Izraela, so bile deležne številnih kritik, ker so blokirale več prejšnjih osnutkov resolucij ZN, ki so pozivale k prekinitvi ognja v Gazi.
Vendar je Biden konec prejšnjega meseca začel nova prizadevanja ZDA za zagotovitev premirja in izpustitev talcev.
“Danes smo glasovali za mir,” je po zasedanju ZN dejala ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield. “Danes je Svet poslal jasno sporočilo Hamasu: sprejmite dogovor o prekinitvi ognja, ki je na mizi. Izrael se je s tem dogovorom že strinjal in spopadi bi se lahko končali že danes, če bi Hamas storil enako.“
Vendar je dogovor še vedno negotov, saj so predstavniki Hamasa vztrajali, da mora vsak sporazum o prekinitvi ognja zagotoviti dokončen konec vojne, kar je Izrael odločno zavrnil in obljubil, da bo uničil Hamas in osvobodil preostale ujetnike.
V skladu s predlogom bi se Izrael umaknil iz središč Gaze, Hamas pa bi osvobodil talce. Prekinitev ognja bi najprej trajala šest tednov, nato pa bi se podaljšala, ko bi pogajalci poskušali doseči trajno prekinitev sovražnosti.
Besedilo “ni popolno“, je dejal alžirski veleposlanik pri ZN Amar Bendjama. “Vendar pa Palestincem ponuja kanček upanja, saj je alternativa nadaljnje ubijanje in trpljenje.“
Po glasovanju je izraelski diplomat Reut Shapir Ben Naftaly poudaril, da se bo “vojna končala” šele, ko bodo izpolnjeni izraelski “cilji“, vključno z izpustitvijo talcev in uničenjem Hamasa. “Hamasova zavrnitev izpustitve talcev s pomočjo diplomacije je dokazala, da morajo prizadevanja za vrnitev naših talcev domov vključevati tudi vojaška sredstva,” je dejala.
Palestinski odposlanec pri Združenih narodih Rijad Mansur je medtem pozdravil glasovanje sveta in dejal, da je “breme” izvajanja resolucije in prekinitve ognja “na izraelski strani“.
Palestinski predsednik Mahmud Abas je dodal, da je po njegovem mnenju “sprejetje te resolucije korak v pravo smer, da se konča vojna genocida nad našim ljudstvom na območju Gaze“.
Od 7. oktobra, ko je palestinsko islamistično gibanje Hamas 7. oktobra izvedlo napad na Izrael brez primere, in kasnejšega izraelskega protinapada se Varnostni svet ZN trudi ukrepati.
Po dveh resolucijah, osredotočenih na humanitarno pomoč, je Varnostni svet konec marca končno zahteval “takojšnjo prekinitev ognja” za čas ramadana, potem ko so se Združene države vzdržale glasovanja.
Vojno v Gazi je sprožil Hamasov napad na južni Izrael, v katerem je po podatkih AFP, ki temeljijo na izraelskih uradnih podatkih, umrlo 1.194 ljudi, večinoma civilistov.
V izraelski povračilni ofenzivi je po podatkih ministrstva za zdravje ozemlja, ki ga vodi Hamas, v Gazi umrlo najmanj 37.124 ljudi, večinoma civilistov.
V prvi fazi premirja naj bi prišlo do “takojšnje, popolne in celovite prekinitve ognja“, izpustitve talcev v zameno za palestinske zapornike v izraelskih zaporih in “umika izraelskih sil z naseljenih območij v Gazi“.
To bi omogočilo tudi “varno in učinkovito razdeljevanje humanitarne pomoči v velikem obsegu na celotnem območju Gaze vsem palestinskim civilistom, ki jo potrebujejo“.
Varnostni svet Združenih narodov je sprejel ameriško resolucijo, v kateri je pozval k “takojšnji, popolni in popolni prekinitvi ognja”.
Besedilo, ki so ga pripravile Združene države, poziva Hamas, naj sprejme predlog za prekinitev ognja, ki ga je 31. maja napovedal predsednik Joe Biden in ga je Izrael že sprejel.
Državni sekretar ZDA Antony Blinken se je v ponedeljek v Izraelu pogovarjal s predsednikom vlade Benjaminom Netanjahujem, kar je bilo zadnje prizadevanje za ustavitev osem mesecev trajajoče vojne.
