Diplomatski odnosi med Združenimi državami Amerike in Ukrajino so se znašli pred resnim izzivom. Britanski časnik The Telegraph je razkril vsebino zaupnega dokumenta, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump 7. februarja predstavil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. V njem Trump zahteva od Ukrajine povračilo 500 milijard dolarjev za vojaško pomoč v vojni proti Rusiji, v zameno pa predlaga oblikovanje posebnega investicijskega sklada, ki bi Ameriki zagotovil nadzor nad ključnimi ukrajinskimi naravnimi viri in infrastrukturo.
Analitiki svarijo, da bi sprejetje takšne pogodbe pomenilo dolgoročno gospodarsko kolonizacijo Ukrajine, primerljivo z reparacijami, ki jih je po prvi svetovni vojni morala plačati Nemčija.
Dokument, ki ga je pridobil britanski časnik, predvideva ustanovitev skupnega investicijskega sklada med ZDA in Ukrajino. ZDA bi imele pravico do 50 odstotkov prihodkov iz ukrajinskih naravnih virov, kot so nafta, plin in redke rudnine. Prav tako bi si Washington zagotovil prednostno pravico pri nakupu teh surovin in nadzor nad prihodnjimi licencami za njihovo izkoriščanje.
Eden od ključnih členov pogodbe predvideva, da bi sklad samostojno odločal o dodeljevanju novih koncesij za izkoriščanje virov, pri čemer bi morali biti vsi prihodnji projekti izvedeni v skladu z ameriško zakonodajo. To pomeni, da bi imela Ukrajina le omejen vpliv na svojo gospodarsko prihodnost.
“Ta klavzula pomeni, da najprej plačate nam, nato pa nahranite svoje otroke,” je za The Telegraph komentiral neimenovani vir, ki je seznanjen s pogajanji. Po njegovih besedah bi takšna določila Ukrajino pahnila v dolgoročno gospodarsko odvisnost in zmanjšala njeno suverenost.
Ekonomisti opozarjajo, da bi takšen dogovor lahko Ukrajini dolgoročno povzročil nepopravljivo gospodarsko škodo. Strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Petrović je poudarila, da ZDA s tem predlogom poskušajo zagotoviti strateški nadzor nad ukrajinskimi naravnimi viri. Pri tem dodaja, da gre za taktiko, ki je zgodovinsko znana iz obdobja kolonializma, ko so si velike sile s finančno pomočjo zagotavljale trajno gospodarsko premoč nad šibkejšimi državami.
Trumpove zahteve v višini 500 milijard dolarjev močno presegajo ukrajinske gospodarske zmogljivosti. Ukrajinski BDP je leta 2023 znašal približno 150 milijard dolarjev, kar pomeni, da bi zahteva po odplačilu pomoči znašala več kot trikratnik celotnega letnega gospodarstva države. Takšen finančni pritisk bi lahko Ukrajino potisnil v dolžniško spiralo, primerljivo z gospodarskimi posledicami, ki jih je Nemčiji po prvi svetovni vojni prinesla Versajska pogodba.
“Zgodovina nas uči, da tako visoki reparacijski zahtevki prinašajo družbene nemire in gospodarsko negotovost. Ukrajina je v občutljivem položaju in takšna finančna obremenitev bi lahko ogrozila njeno dolgoročno stabilnost,” opozarja zgodovinar dr. Marko Novak.
Ukrajina je sicer res bogata z naravnimi viri. Ima znatne zaloge litija, titana, niklja, pa tudi nafte in plina. Prav tako njena strateška pristanišča ob Črnem morju predstavljajo pomembno logistično točko za mednarodno trgovino. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je vrednost teh virov močno odvisna od nihanja na globalnih trgih. Cena litija, ki je v zadnjih letih doživela strm padec, je dober primer, kako nestabilen je lahko tovrsten gospodarski temelj.
Kot poroča The Telegraph, je predsednik Zelenski lani septembra med obiskom v Washingtonu sam predlagal možnost ameriškega solastništva nad ukrajinskimi rudninami v zameno za nadaljnjo vojaško podporo. Računal je na to, da bi ameriška prisotnost na ključnih lokacijah odvrnila morebitne nadaljnje ruske agresivne poteze. Vendar pa ni pričakoval, da bo ameriška stran predstavila zahteve, ki jih strokovnjaki primerjajo z odnosi med kolonialnimi silami in njihovimi kolonijami.
Donald Trump je v intervjuju za Fox News dejal, da je Ukrajina “v bistvu že pristala” na ameriške pogoje in dodal, da je država izjemno bogata z naravnimi viri. “Hočem ta denar nazaj. ZDA so porabile 300 milijard dolarjev za pomoč Ukrajini in pričakujem povračilo. Če bodo zavrnili, jih bomo pustili same proti Putinu,” je dejal Trump.
Njegova izjava je sprožila ogorčenje v Kijevu, kjer poudarjajo, da je bilo doslej potrjenih le 175 milijard dolarjev pomoči, od tega večina v obliki posojil, ki jih bo Ukrajina že tako morala vrniti.
Razkritje dokumenta je v mednarodni skupnosti sprožilo val odzivov. Evropski voditelji opozarjajo, da bi takšen sporazum lahko ogrozil stabilnost Ukrajine ter povečal odvisnost države od ameriških interesov. Nemška zunanja ministrica Anna Schmidt je dejala, da bi morala Ukrajina ostati gospodarsko suverena in da je “vojaška pomoč namenjena obrambi pred agresorjem, ne pa ustvarjanju ekonomske odvisnosti”.
Rusija je medtem izkoristila situacijo za svoje propagandne namene. Kremelj je izjavil, da se s tem “jasno razkriva resnična narava zahodnih interesov v Ukrajini – gospodarsko izčrpavanje pod pretvezo pomoči”.
Predsednik Zelenski je sklical izredno sejo svojega kabineta in napovedal, da bodo podrobno preučili predlog. Odločitev bo ključna za prihodnost Ukrajine – tako z vidika gospodarske neodvisnosti kot tudi varnosti pred morebitno nadaljnjo rusko agresijo.
“Ukrajina je ujeta med dvema ognjema: na eni strani je ruska grožnja, na drugi pa ameriški pogoji, ki lahko dolgoročno spodkopljejo njeno suverenost. Potrebno bo najti ravnotežje med varnostjo in gospodarsko prihodnostjo,” meni politologinja Olga Andrijenko iz Kijeva.
Trumpov predlog Ukrajini je sprožil burne odzive v Kijevu in po svetu. ZDA želijo povračilo za pomoč v vojni, obenem pa si prizadevajo za nadzor nad ključnimi gospodarskimi viri države. Če bi Ukrajina pristala na zahteve, bi se lahko znašla v dolžniški pasti in ekonomski odvisnosti, ki bi trajala desetletja.
Odločitev, ki jo bo Ukrajina sprejela v prihodnjih tednih, bo pomembno vplivala na njeno prihodnost – in na geopolitično ravnovesje v vzhodni Evropi.
