Uradna napoved Katarja, da se umika kot posrednik v pogajanjih o prekinitvi ognja in talcih med Izraelom in Hamasom, ne bi smela biti presenečenje. Do te poteze naj bi prišlo po tem, ko so Združene države Katar obvestile, da prisotnost Hamasa v Katarju ni več sprejemljiva.
Doha je že maja dejala, da bo glede na zastoj pogajanj ponovno razmislila o svoji vlogi tretje strani. Svoje delo bo nadaljevala, ko bosta Hamas in Izrael “pokazala pripravljenost” za pogajanja.
Zdi se, da je ugotovila, da ni več koristi ne le od njenega posredovanja, temveč tudi od samih pogajanj, dokler nobena stran ni pripravljena na kompromis.
Katar želi krivdo naprtiti obema stranema in prisiliti Združene države, da pritisnejo na Izrael tako, kot so od Katarja zahtevale, da pritisne na Hamas.
Majhna, a vplivna zalivska država je ključna zaveznica ZDA v regiji. V njej je glavno ameriško letalsko oporišče.
Vodila številna občutljiva politična pogajanja, tudi z Iranom, talibani in Rusijo.
Katarci so poleg ZDA in Egipta igrali pomembno vlogo tudi v doslej neuspešnih krogih pogajanj za prekinitev ognja v dolgoletni vojni med Izraelom in Hamasom v Gazi.
Vendar je vse več dokazov, da se odnos spreminja. Po uboju vodje Hamasa Yahye Sinwarja je Hamas v Dohi v majhni dvorani priredil dvourno žalovanje, kar je v nasprotju z nedavnim tridnevnim žalovanjem za vodjo Hamasa Ismailom Hanijem, ki je potekalo pod uradnim državnim nadzorom in varnostjo.
Zadnji krog pogovorov sredi oktobra ni prinesel dogovora, saj je Hamas zavrnil predlog za kratkoročno prekinitev ognja. Skupina je vedno zahtevala popolno prekinitev vojne in popoln umik izraelskih enot iz Gaze.
Izrael je bil prav tako obtožen, da zavrača dogovore. Nekdanji obrambni minister Yoav Gallant je izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja obtožil, da je zavrnil mirovni sporazum v nasprotju z nasvetom svojih varnostnih vodij.
Poziv k izgonu Hamasa iz Katarja se zdi poskus odhajajoče Bidnove administracije, da bi izsilila nekakšen mirovni sporazum pred iztekom svojega mandata januarja.
