Avstrijski lovec Roland Drexler, ki je ta teden izvedel krvavi napad, v katerem sta umrla dva človeka, je v svoji skupnosti veljal za kontroverzno osebo, znano po konfliktih in neusmiljeni naravi. Preiskava razkriva, da je bil Drexler manipulativna in nasilna oseba, obremenjena z obsedenostjo do lovskih pravic in občutkom nadvlade nad drugimi. Ko se je po zločinu več dni skrival, so ga sčasoma našli mrtvega.
Podrobnosti o dogodkih pred tragedijo razkrivajo, da je bil Drexler nanjo dobro pripravljen. Odhajal je z namenom, vedoč, da se domov ne bo vrnil, in pri tem zapustil svoja dva psa. Zanj so bila ta bitja zgolj orodje, ki jih je brezčutno izkoriščal pri lovu, tako kot vse druge, ki jih je imel za podrejene. Odločil se je obračunati z ljudmi, s katerimi je bil v letih dolgotrajnih sporov – v tem primeru s Franzem Hoferjem, županom Kirchberga, in upokojenim policistom Josefom Hartlom. Oba je napadel brez opozorila in s strelnim orožjem končal njuni življenji.
Osnovni povod za Drexlerjev maščevalni pohod je bil v dolgotrajnih sporih glede lovskih pravic in metod, ki so povzročali vedno večje napetosti. Njegovo sovraštvo do žrtev ni bilo osamljeno – lokalni lovci so ga označevali za izjemno konfliktnega posameznika, ki se ni oziral na pravne in moralne omejitve.
Drexlerjev značaj in vzorec vedenja sta se začela oblikovati že v otroštvu. Po smrti očeta, ko je odraščal na kmetiji, se je zgodaj soočil z odgovornostmi in strogo vzgojo, kar je močno vplivalo na njegov kasnejši odnos do ljudi in živali. Zgodaj se je poročil, imel otroke in živel na videz urejeno življenje. A resnica je bila drugačna. Za masko družinskega očeta se je skrivalo skrivno življenje polno afer, manipulacije in zlorabe zaupanja.
Po ločitvi pred približno desetimi leti, ki je bila posledica odkritih ljubezenskih afer, je Drexler nadaljeval s svojim dvojnim življenjem. Najemal je odmaknjena stanovanja in tja vodil ljubice, ki so mu, po besedah njegovih znancev, služile kot orodje za zadovoljevanje njegovih potreb. Znano je bilo, da je bil do njih pogosto brezčuten in manipulativen, podobno kot do svojih psov, ki so mu služili kot pripomočki pri lovu. Poškodovane pse, ki so se poškodovali med lovom, je dal evtanazirati brez kančka obžalovanja.
Njegovo nasilje in krutost sta bila najbolj vidna v njegovem odnosu do lovskih metod. Terierje je uril za lov na lisice in jazbece, pri čemer ni skrbel za njihove poškodbe. Tudi pri lovu na divjad je uporabljal vabe in krmilnike, da bi privabil čim več živali ter jih nato neusmiljeno streljal.
Konec njegovega lovskega življenja pa je pomenil tudi sprožitev katastrofalnih dogodkov. Pred kratkim so ga opozorili, da bi lahko izgubil lovsko licenco, kar je v njem zanetilo še večji bes. Prijateljem naj bi celo namignil, da bo pred odvzemom licence storil nekaj drastičnega, vendar ga nihče ni jemal resno.
Kje se je skrival v dnevih po umorih, še ni znano. Špekulacije se vrtijo okoli možnosti, da je poiskal zavetje pri eni izmed ljubimk ali pa se skril v zapuščeni koči v gozdu. Na koncu so ga našli mrtvega, in s tem se je zaključilo poglavje življenja človeka, ki ga je obsedenost z močjo in nadvlado pripeljala do smrti.
