Kitajska je prejšnji teden zasidrala eno od svojih ladij obalne straže v filipinski izključni ekonomski coni, kar je filipinski uradnik označil za “ustrahovanje” v trenutnem ozemeljskem sporu med Pekingom in Manilo v Južnokitajskem morju. Ladja CCG-5901, znana kot “strah in trepet” kitajske obalne straže, se je zasidrala blizu atola Sabina na otočju Spratly, približno 130 kilometrov severozahodno od filipinskega otoka Palawan.
CCG-5901, ki tehta 12.000 ton in meri nekaj manj kot 165 metrov, je trikrat večja od glavnih patruljnih plovil ameriške obalne straže. Zaradi svoje velikosti in moči je ladja dobila vzdevek “pošast”. Ladja se je zasidrala v bližini ene najnovejših in največjih ladij filipinske obalne straže, BRP Teresa Magbanua, ki pa je več kot petkrat manjša od CCG-5901.
“Gre za ustrahovanje kitajske obalne straže,” je dejal tiskovni predstavnik filipinske obalne straže Jay Tarriela. Čeprav “pošast” doslej ni sodelovala v napadih, naj bi njena glavna naloga bila ustrahovanje zaradi svoje velikosti in oborožitve, ki vključuje dva glavna 76,2-milimetrska topa.
Obalne straže, običajno namenjene pregonu ter operacijam iskanja in reševanja, ne sodelujejo v vojaških operacijah. Kitajska obalna straža, ki je del kitajske ljudske oborožene policije pod poveljstvom osrednje vojaške komisije, pa ima očitno drugačne naloge.
Carl Schuster, nekdanji direktor operacij v skupnem obveščevalnem centru ameriškega pacifiškega poveljstva, je opozoril, da lahko CCG-5901 zaradi svoje velikosti postane osrednja poveljniška ladja za večjo operacijo. V zadnjih tednih je v bližini Filipinov delovala tudi kitajska letalonosilka, kar po Schusterjevih besedah kaže na usklajeno prizadevanje za demonstracijo premoči kitajske mornarice.
Kljub očitni grožnji Tarriela pravi, da Filipini ne bodo odstopili od svojih zahtev v zvezi z Južnokitajskim morjem. “Ne bomo se umaknili in se bomo se pustili ustrahovati,” je bil jasen.
Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve zanika, da so ladjo napotili na območje filipinske izključne ekonomske cone. “Kitajske vojaške in policijske ladje, ki patruljirajo in izvajajo zakon v vodah blizu Šianbin Jiao, ravnajo v skladu s kitajsko notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom,” je dejal tiskovni predstavnik kitajske obalne straže Lin Jian.
Kitajska trdi, da ima nesporno suverenost nad skoraj celotnim Južnokitajskim morjem, kar pa več vlad, vključno z Manilo, ne priznava. Mednarodno sodišče v Haagu je leta 2016 razsodilo v prid Filipinov, ugotovilo je, da Kitajska nima pravne podlage za uveljavljanje zgodovinskih pravic do večine Južnokitajskega morja. Peking se na sodbo ne ozira in nadaljuje z uveljavljanjem svojih pomorskih ozemeljskih zahtev, pri čemer so ladje kitajske obalne straže in čolni milice večkrat sodelovali v napadih na filipinske ladje, kar je povzročilo poškodbe in ranjene filipinske mornarje.
