“Po tem, ko sem videl, koliko stane sladoled v Opatiji, sem moral sesti,” je bil na TikToku šokiran vplivnež iz Bosne in Hercegovine. Posnetek si je ogledalo skoraj milijon ljudi. Nekateri so se z njim strinjali, drugi opomnili, da je to vendarle hotel s petimi zvezdicami. A tudi sicer je stanje podobno.
Za palačinko z lešnikovim namazom, postreženo na plastičnem krožniku, boste na Makarski rivieri odšteli 5 evrov. Ležalniki s senčniki pa ponekod stanejo med 25 in 30 evrov.
Nemški zvezni statistični urad je izračunal, da turisti v Turčiji za nočitev v hotelu ali obrok v restavraciji plačajo 41 odstotkov manj kot doma, v Španiji 26, v Grčiji 23, na Hrvaškem pa le še 18 odstotkov manj kot v Nemčiji. To pomeni, da je Hrvaška za Nemce najdražja med omenjenimi državami.
Ne le turisti, tudi domačini imajo dovolj visokih cen. Iz trgovin prihajajo z vse tanjšimi denarnicami. “Vse je drago, nič se ni pocenilo,” komentirajo.
“Vse več ljudi živi od turizma in hrana je del ponudbe za tujce, tako da je normalno, da bodo cene malo narasle. Prebivalci smo kolateralna žrtev tega,” pravi Boris Podobnik, prodekan na zagrebški šoli ekonomije in managementa.
Minister za turizem Tonči Glavina apelira na delavce v turizmu, naj pazijo na vsak segment turistične ponudbe in na razmerje med ceno in kakovostjo. “Nobenega razloga ni, da bi bili cenejši od Italije ali Španije, a tudi dražji ne smemo biti,” opozarja.
Iz hrvaške turistične skupnosti medtem sporočajo, da je bilo v prvi polovici leta šest odstotkov več prihodov gostov in dva odstotka več nočitev kot v enakem obdobju lani. Največ gostov je prišlo prav iz Nemčije in Slovenije.
