Na glavnih in regionalnih cestah v upravljanju Direkcije za infrastrukturo sicer že čez celo leto potekajo aktivnosti, s katerimi se ohranja prevoznost, podaljšuje življenjska doba vozišča in objektov, skrbi za temeljni nivo prometne varnosti ter s tem zagotavlja nemoteno odvijanje prometa. Gre za opravila tako imenovanega rednega vzdrževanja, ki pa so bolj izpostavljena v času izrednih dogodkov, vremenskih nevšečnosti in zimskem obdobju, pred letošnjo zimo pojasnjujejo pri direkciji.
Med opravila rednega vzdrževanja v zimskem času, tako imenovane zimske službe, sodi tudi intenzivno opazovanje vremena in stalna analiza podatkov z vremenskih postaj ob cestišču ter izvajanje kontrolnih voženj, saj so razmere na vozišču na posameznih mikrolokacijah (mesta ob vodi, premostitveni objekti, klanci) lahko bistveno drugačne kot sicer na posameznem območju. Na podlagi rezultatov analize zbranih podatkov je mogoče predvideti razvoj situacije na cesti in se pravočasno pripraviti na akcijo ter izbrati optimalno strategijo za pluženje in posipavanje, so zapisali.
V času izvajanja zimske službe se tudi poveča pripravljenost ekip za akcije v nočnem času, saj ravno ponoči obstaja večja nevarnost za nastanek poledice in s tem povezanih nesreč, zaradi redkejšega prometa ponoči pa je tudi ceste lažje plužiti in posipavati. Kljub vsej tehnologiji, ki je na voljo (na vozila s posipalniki se namešča merilce temperature in na osnovi trenutne temperature zraka in temperature cestišča med posipavanjem sproti prilagaja količine soli in določa kritična mesta za nastanek poledice) je pomembna dobra komunikacija med centralo, ki sproti analizira vse prejete podatke in vozili na terenu.
Za dobro izvedbo posameznih akcij zimske službe so ključnega pomena izkušnje tako voznikov kot operaterjev, ki koordinirajo ekipe na terenu. Upravljavec že v poletnih mesecih začne pripravo planov izvajanja zimske službe, v okviru katerih opredeli poti posameznih plužnih/posipalnih vozil, organizira poti obveščanja in krepitve ekip v primeru slabšanja vremenskih razmer, popiše vsa potencialno kritična mesta in pripravi posebne protokole za izvajanje zimske službe na teh mestih. V času poteka akcije v zimski službi pa je odločitev o vrsti in načinu ukrepanja ter o tem, kakšno posipno mešanico izbrati v pristojnosti ekipe, ki neposredno izvaja pluženje, čiščenje ter posipanje.
Te ekipe koncesionarjev, ki izvajajo gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja državnih cest, delujejo v 34 cestnih bazah, kjer je organizirano neprekinjeno 24-urno dežurstvo v sestavi enega glavnega dežurnega pri vsakem koncesionarju ter voznik in strojnik na vsako cestno bazo v pripravnosti na domu, skladno z navodili koncesionarja in 12 zimskih točk, ki začnejo aktivnost v drugi fazi.Za izvajanje zimske službe na 6133 kilometrih glavnih in regionalnih cest je na razpolago do 951 delavcev; 419 snežnih plugov različnih vrst; 201 vlečnih posipalcev; 202 avtomatskih posipalcev; 53 snežnih rezkarjev; 550 drugih vozil in mehanizacije (nakladalci, poltovorna, tovorna in specialna vozila in stroji).
Na zalogi je 19.401,66 tone soli.
Izvajalci zimske službe z boljšo opremljenostjo (vozila z večjo nosilno težo, ki omogoča daljše posipalne trase, sodobne nakladalne naprave, oprema, ki omogoča paralelno nakladanje soli na več vozil ali istočasno nakladanje soli in natakanje slanice, in tako dalje) pa so samo eden od elementov, ki omogočajo dobro izvedbo posameznih akcij zimske službe.
Kot se je izkazalo že v preteklih letih, so pomemben partner pri učinkovitem izvajanju zimske službe ravno udeleženci v prometu, menijo pri direkciji. Le-ti z ustrezno opremljenimi vozili, seznanjeni s stanjem cest in prometa na trasi načrtovane poti lahko pomembno prispevajo k temu, da vsi pravočasno in varno pridejo na cilj. Merilo za ocenjevanje kvalitete izvajanja zimske službe je namreč zagotovljena temeljna varnost na cesti in čim boljša pretočnost prometa v danih razmerah (sneženje, močne padavine, in tako dalje). Ustrezno pretočnost prometa pa je težko vzdrževati v času močnih in obilnih snežnih padavin, ko na cestišče nanese več centimetrov snega, še preden plužna vozila sploh zaključijo krog pluženja. Ob močnem sneženju se promet upočasni in posledično tudi plužno vozilo potrebuje več časa, da zaključi pluženje na celotni predpisani trasi, kar pomeni, da v času močnega sneženja ni možno zagotavljati tako imenovano črno cesto, torej vozišče brez snega.
Za pripravo vozil na zimo tako priporočajo preverjanje pnevmatik, akumulatorja in ustreznega delovanja luči. Med nujno opremo v zimskem času sodijo tudi rokavice, snežna lopata, strgalo za led in dodatna odeja. Vozniki naj poskrbijo, da je rezervoar za gorivo napolnjen vsaj do polovice, saj bo to v primeru zastojev omogočalo gretje vozila. Upoštevajo naj daljši čas potovanja, zato naj se od doma odpravijo prej kot običajno. Pred vožnjo naj dobro očistijo vsa stekla in poskrbijo, da se z vozila ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge snovi. Med vožnjo v zimskih razmerah pa naj bodo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu.
V primeru, ko morajo cestarji priskočiti na pomoč vozilom, ki so na cesti obtičala zaradi neprimerne opreme, nepripravljenosti voznika ali kakšnega drugega razloga, ni možno vedno ukrepati na način, da bi se na traso plužne poti poslalo nov plug, saj je število plužnih enot omejeno, ob največjem sneženju pa so običajno na terenu vse razpoložljive ekipe.
Ekipe, ki na glavnih in regionalnih cestah izvajajo zimsko vzdrževanje cest, se vsem voznikom zahvaljujejo za strpnost in razumevanje, vse, ki se bodo na pot odpravili v času padavin ali izrazito nizkih temperatur pa naprošajo, da skladno z zimskimi razmerami načrtujejo nekoliko več časa za pot in se pred odhodom na pot informirajo o stanju na cestah, na poti pa spremljajo radijske prometne informacije.
