Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša ključne spremembe na področju ločevanja javnega in zasebnega zdravstva. Novelo je predstavila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki poudarja, da so spremembe usmerjene v večjo preglednost in boljšo organiziranost zdravstvenega sistema.
Zdravstveni delavci ostajajo v javnih zavodih
Osrednji cilj predloga novele je spodbuditi zdravstvene delavce, zaposlene v javni zdravstveni mreži, da svoje delo opravljajo predvsem v matičnih ustanovah. Po novem bodo zdravstveni delavci za dodatno delo pri svojem delodajalcu lahko plačani prek podjemne pogodbe, ki je davčno ugodnejša, delo pri zasebnikih pa bo v večini primerov onemogočeno.
“Soglasje za delo pri drugem delodajalcu bodo potrebovali tako zdravniki kot tudi drugi zdravstveni sodelavci. A to soglasje bo mogoče pridobiti le za delo v okviru javne zdravstvene mreže – bodisi v javnem zavodu bodisi pri koncesionarju,” je pojasnila ministrica.
Kljub strožjim omejitvam predlog zakona dopušča nekatere izjeme. Zdravstveni delavci bodo lahko pridobili soglasje za delo na fakultetah, v okviru mobilnih paliativnih timov, na javnih prireditvah ter za delo pri organizacijah, kot so Rdeči križ, Slovenija Transplant in gorska reševalna služba.
Javni zavodi bodo v izjemnih primerih lahko sodelovali z vrhunskimi strokovnjaki, zaposlenimi pri zasebnikih. Ti strokovnjaki bodo morali uvajati nove metode zdravljenja ali imeti dolgoletne izkušnje, kar bo omogočalo sklepanje pogodb za krajši delovni čas. “To je korak k zaščiti javnih zdravstvenih zavodov,” je poudarila ministrica.
Pomembna novost je uvedba metodologije za merjenje efektivne obremenitve zdravstvenih delavcev, kar bo orodje za boljše upravljanje kadrov in odločanje o dodatnem delu. “Vodstva zavodov bodo lahko na podlagi teh meritev učinkoviteje razporejala delovne obremenitve,” je povedala Prevolnik Rupel.
Novela prav tako natančno opredeljuje javno zdravstveno službo, uvaja nove zdravstvene regije in kategorizira bolnišnice glede na njihov namen – od specialnih in splošnih bolnišnic do terciarnih centrov in univerzitetnega kliničnega centra.
Če bo zakon sprejet, bodo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključeni vsi zdravstveni delavci v javni mreži, ne le zdravniki. To bo po mnenju ministrice omogočilo enakomernejšo porazdelitev dela in razbremenitev tistih, ki trenutno nosijo največje breme.
Ministrica si od predloga zakona obeta večjo preglednost in boljše stanje na področju zdravstvene dejavnosti. Predlog zakona bo zdaj poslan v obravnavo državnemu zboru, kjer bo obravnavan po rednem postopku.
Gre za eno najpomembnejših reform na področju slovenskega zdravstva, ki bo, če bo sprejeta, vplivala na delo tisočih zdravstvenih delavcev in na dostopnost zdravstvenih storitev za prebivalce.
