Sodišču je sicer uspelo vzpostaviti povezavo z županijskim sodiščem v Zagrebu, kjer bi morali zaslišati Vlatko Matić, nekdanjo soobtoženo v zadevi. A tik pred začetkom je njen odvetnik sporočil, da zaradi zdravstvenih razlogov pričanja ni sposobna. Obtožnica proti njej je bila sicer leta 2022 zavržena.
Sojenje naj bi se v prihodnjih dneh pospešilo, saj so razpisani štirje naroki, prvi že v ponedeljek, ko so vabljene tri priče, ki jim sodijo v ločenem postopku.
Spornosti pri načinu zaslišanja in branju izjav pokojnega pričevalca
Zagovornik nekdanjega direktorja KBM Fineka in KBM Leasinga Igorja Šujice, odvetnik Nenad Zečević, je izrazil pomisleke glede načina zaslišanja prič. Sodnica jih namerava zaslišati brez prisotnosti njihovih odvetnikov, a je zagotovila, da bodo pred zaslišanjem prejeli pravni pouk.
Zečević je prav tako nasprotoval branju izjave že pokojnega nekdanjega direktorja podjetja Konstruktor Marjana Pintarja. Opozoril je, da obramba ni imela priložnosti tej priči postavljati vprašanj, zato branje njegove izjave brez soglasja obdolženih ni skladno s sodno prakso. Sodnica je po preverjanju ugotovila, da Šujica na prejšnjih zaslišanjih ni bil prisoten, zato bo senat o sprejemljivosti pričevanja odločal naknadno.
Znova dvomi o upravičenosti obtožnice
Zečević je senat ponovno pozval k premisleku o smiselnosti obtožnice, saj temelji na očitkih, da sta nekdanji predsednik uprave Matjaž Kovačič in članica uprave Manja Skernišak vplivala na odobritev kreditov slamnatim podjetjem, ki so izvajala nepremičninske posle na Hrvaškem.
Po njegovih besedah je kredite odobraval sedemčlanski kreditni odbor, pri čemer tožilstvo ni dokazalo vzročne zveze med odločitvami uprave in domnevnim nezakonitim ravnanjem. Kovačič je dodal, da na sedmih od osmih sej kreditnega odbora sploh ni bil prisoten, prav tako so predlogi dobili podporo predstavnika za kreditna tveganja.
Škoda več kot 25 milijonov evrov
Specializirano državno tožilstvo nekdanjim vodilnim očita, da so sredi prejšnjega desetletja na sporen način odkupili več nepremičnin na Hrvaškem. Zemljišča so kupovala projektna podjetja, ki so jih nato s pomočjo bančnih kreditov prodajala naprej za bistveno višjo ceno. Po oceni tožilstva je bila banka s tem oškodovana za več kot 25 milijonov evrov.
V ločenem postopku sodijo skupini hrvaških slamnatih lastnikov projektnih podjetij, a je njihov proces zaradi slabega odziva obtoženih trenutno na stranskem tiru. Posebno sojenje poteka tudi proti nekdanjemu direktorju hrvaške podružnice Nove KBM Tomislavu Blagusu, ki se sojenju izogiba s pogostimi menjavami naslova. Zanj je že bil izdan sklep o priporu, če bo ta postal pravnomočen, ga bodo iskali s tiralico.
Sojenje se bo nadaljevalo v ponedeljek, ko bodo poskušali prek videokonference zaslišati nove priče iz Zagreba.
