Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga obeležujemo 12. avgusta, so mladi v Sloveniji izpostavili pereče težave, s katerimi se soočajo, predvsem na področju stanovanjske problematike in komunikacije z vlado.
Mlade skrbi pomanjkanje dostopnih stanovanjskih rešitev, kar otežuje njihovo osamosvojitev in finančno stabilnost. Poleg tega so opozorili na nujnost boljše in bolj odprte komunikacije s predsednikom vlade Robertom Golobom ter drugimi odločevalci, kar bi jim omogočilo aktivnejše sodelovanje pri oblikovanju politik, ki neposredno vplivajo na njihovo prihodnost.
Mladi so prav tako poudarili pomembnost vključevanja v mladinsko delo, ki ima ključno vlogo pri njihovem osebnem in družbenem razvoju. S sodelovanjem v različnih mladinskih organizacijah in projektih pridobivajo dragocene izkušnje, ki jih pripravljajo na odgovorno življenje v družbi.
Mladinsko delo omogoča mladim, da se preizkusijo v vodenju, projektih in družbenem angažmaju, kar je bistvenega pomena za razvoj samostojnih in odgovornih posameznikov.
Prizadevanje za bolj dostopna stanovanja in aktivno vključevanje mladih v procese odločanja so ključni koraki k ustvarjanju okolja, v katerem bodo mladi lahko uresničili svoje potenciale in prispevali k razvoju družbe.
Nekaj statistike, ki jih je ob dnevu mladih objavi Statistični urad:
Stanovanjska situacija: Mladi v Sloveniji se v povprečju odselijo od staršev pri 29,1 leta, kar je nad povprečjem EU (26,3 leta). Leta 2021 je 74,6 % mladih (20–29 let) živelo v lastniških stanovanjih, kar je najmanj med vsemi starostnimi skupinami, večji delež pa je živel v uporabniških ali najemnih stanovanjih.
Demografski trendi: Število mladih (15–29 let) v Sloveniji se zmanjšuje. Na začetku leta 2023 jih je bilo 318.652, kar je 29,3 % manj kot leta 1991. Delež mladih med prebivalstvom je upadel z 22,5 % v letu 1991 na 15,0 % v letu 2023. Največji delež mladih je bil v osrednjeslovenski regiji (17,2 %), najmanjši pa v pomurski (12,5 %).
Izobraževanje: Leta 2022 je bilo v terciarno izobraževanje vključenih 47,4 % mladih v starosti 20–24 let, kar je drugi najvišji delež v EU, takoj za Grčijo. Le 7,8 % mladih ni bilo niti zaposlenih niti vključenih v izobraževanje, kar je manj od povprečja EU (11,2 %). Delež zgodnje opustitve izobraževanja (5,4 %) je bil med najnižjimi v EU.
Spolna struktura diplomantov: Leta 2022 je terciarno izobraževanje uspešno zaključilo 16.629 oseb, med njimi 59,7 % žensk in 40,3 % moških. Moški so največ diplomirali na področju tehnike, žensk pa na področju poslovnih in upravnih ved ter prava.
Zaposlovanje in plače: Stopnja delovne aktivnosti mladih (15–24 let) v Sloveniji je bila 32,6 %, kar je nekoliko pod povprečjem EU (35,2 %). Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila 9,9 %, kar je nižje od povprečja EU (14,5 %). Povprečna neto plača mladih je bila oktobra 2022 za 27,9 % nižja od povprečne plače vseh zaposlenih.
