To srečanje, ki so ga organizirali Slovenska inženirska zveza, Hrvatski inženjerski savez in Istarska županija, z podporo štirih občin slovenske Istre, je postreglo z globokim vpogledom v problematiko in iskanje dolgoročnih rešitev za oskrbo s pitno vodo.
Nujna potreba po novih vodnih virih
Na konferenci je bilo poudarjeno, da je projekt vodnega zajetja ključnega pomena za reševanje vodoooskrbe v slovenski Istri. Aleš Bržan je ob robu dogodka izpostavil kamnolom Griža kot najboljšo možnost za izvedbo tega dolgoročnega načrta. “Iskreno upam, da bomo uresničili ta projekt, ki je edini dolgoročen način za reševanje vodoooskrbe slovenske Istre,” je dejal Bržan.
Zgodovina in prihodnost projektov vodooskrbe
Strateški projekti oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri so v preteklih desetletjih naleteli na številne ovire in so bili kar trikrat ustavljeni. Zadnji projekt, ki je bil opuščen pod vlado Roberta Goloba, se je nanašal na zajezitev Padeža in Suhorice. Novoimenovano ministrstvo za naravne vire in prostor, sedaj pod vodstvom Jožeta Novaka, je sprejelo odločitev o ponovni preučitvi problematike z namenom, da se v kratkem najde dolgoročna rešitev.
Lokalna samopodoba in mednarodno sodelovanje
Bržan je poudaril, da je za slovensko Istro ključno, da lokacijo za zajetje najdejo na lastnem ozemlju, saj so trenutno pri vodooskrbi odvisni od sosednjih virov. Poudarek na samozadostnosti je ključen v luči podnebnih sprememb, ki zahtevajo prilagodljive in trajnostne pristope k upravljanju z vodnimi viri.
Podnebne spremembe in vodna varnost
Konferenca je bila tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj med hrvaškimi in slovenskimi strokovnjaki, vključno s klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj. Udeleženci so se strinjali, da podnebne spremembe zahtevajo novo razmišljanje o upravljanju z vodnimi viri, kjer je zadrževanje vode v obilnih obdobjih ključno za premostitev sušnih period. Kot zgled dobre prakse so izpostavili primer hrvaške Istre, ki se že oskrbuje iz lastnih vodnih zajetij.
S tovrstnimi srečanji in načrti za prihodnost se krepi zavedanje o pomenu trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in potreba po medregijskem sodelovanju za zagotavljanje vodne varnosti v območju Istre.
