Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih tako v svetu kot tudi v Sloveniji narašča. Po podatkih NIJZ, pridobljenih iz Registra raka RS, je kožni rak brez melanoma v Sloveniji najpogostejši rak pri obeh spolih. Letno beležijo povprečno 3326 novih primerov kožnega raka.
Število novih primerov malignega melanoma kože prav tako narašča. Med leti 2016 in 2020 je bil maligni melanom kože na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki pri obeh spolih. V tem obdobju so v Sloveniji povprečno beležili 610 novih primerov letno. Kožni maligni melanom spada med rake, pri katerih je pojavnost v zadnjih desetletjih najbolj strmo naraščala.
UV-sevanje povzroča škodljive učinke tako na koži kot tudi na očeh in imunskem sistemu. Nezaščitena koža je lahko poškodovana že v manj kot 15 minutah izpostavljenosti UV-žarkom. Na NIJZ opozarjajo, da je zaščita potrebna tudi v hladnem in oblačnem vremenu, saj UV-žarki povzročajo poškodbe, ne glede na temperaturo.
Posamezniki s svetlo poltjo, z družinsko anamnezo kožnega raka ali tisti, ki se izpostavljajo UV-sevanju bodisi na prostem bodisi z umetnimi viri, imajo večjo verjetnost za pojav kožnega raka. Dermatologi opozarjajo, da zdrave zagorelosti ni, saj vsaka zagorelost zaradi UV-sevanja predstavlja poškodbo kože.
NIJZ svetuje uporabo zaščitnih sredstev, kot so kreme z visokim zaščitnim faktorjem, zaščitna oblačila, klobuki in sončna očala. Prav tako je pomembno, da se izogibamo neposrednemu soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-sevanje najmočnejše.
S preventivnimi ukrepi in zavedanjem o nevarnostih prekomernega izpostavljanja UV-sevanju lahko zmanjšamo tveganje za razvoj kožnega raka. Na ta način bomo prispevali k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.
