Kordiš je v svoji izjavi ostro kritiziral politiko vlade in jo obtožil, da sredstva, ki bi lahko bila namenjena reševanju domačih problemov, usmerja v podporo ameriškim vojaškim interesom v Ukrajini. “Kupujemo rekordne količine orožja za sodelovanje v ameriških vojnah, na čelu z Ukrajino. Medtem se nam podirajo bolnišnice, ljudje pa vsak dan iz trgovine prinesejo nekoliko manj,” je opozoril Kordiš in dodal, da so obljube o miru in blaginji nadomestile vojne in draginja. “Vojno dobičkarstvo na račun delovnih ljudi se mora končati,” je poudaril.
V sklopu priporočil, ki jih je Kordiš vložil v državni zbor, vlado poziva k popolni ustavitvi vojaške pomoči Ukrajini. To vključuje prepoved prodaje in donacije orožja ter ustavitev urjenja ukrajinskih vojakov. Poleg tega predlaga, naj Slovenija od obeh strani konflikta, Kijeva in Moskve, zahteva takojšnjo prekinitev ognja in pričetek mirovnih pogajanj. Kordiš se zavzema za diplomacijo in ne za vojaške rešitve, saj meni, da vojaška pomoč le podaljšuje konflikt brez obetov za trajno rešitev.
Med ključnimi točkami Kordiševih predlogov je tudi revizija vseh sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme. Vlado poziva k temeljitemu pregledu vseh vojaških nakupov in k razmisleku o novi strategiji razvoja Slovenske vojske, ki bi po njegovem mnenju morala zmanjšati svojo številčnost ter se bolj usmeriti v civilno zaščito in humanitarno pomoč. Kordiš verjame, da bi takšen pristop okrepil slovensko varnost in hkrati zagotovil, da se sredstva preusmerijo v nujnejše domače potrebe.
Predloge Kordiša podpira tudi več javnih osebnosti in intelektualcev, med njimi nekdanji rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj, filozofinja in aktivistka Spomenka Hribar ter nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc. Več kot 200 ljudi se je podpisalo pod predloge sklepov, ki predstavljajo alternativo trenutni politiki vojaške pomoči in krepitvi oboroževanja.
Kordiš je svoje stališče dodatno obrazložil tudi v daljšem zapisu na družbenem omrežju Facebook, kjer je pozval k premiku od vojaških k diplomatskim rešitvam in k večji pozornosti na notranje izzive, kot so propadajoči zdravstveni sistem, draginja in naraščajoče socialne stiske. “Naša dolžnost ni podpiranje vojaških interesov velikih sil, ampak zagotavljanje miru in blaginje našim ljudem,” je zapisal.
