Včerajšnje dogajanje v Ljubljani je bilo zaznamovano z medijsko pokritostjo druge obletnice začetka vojne v Ukrajini, vendar je opoldne potekal tudi shod proti rusofobiji na Prešernovem trgu. Kljub manjšemu številu udeležencev so se soočila raznolika stališča in strasti.
Na shodu, ki so se ga udeležili tudi nekdanji poslanec SNS Marjan Poljšak, nekdanja poslanka Levice Violeta Tomić ter novinar Igor Mekina, so se večkrat prepletala stališča podpornikov Ukrajine in nasprotnikov. Shod, ki so ga večkrat prekinili vzkliki “Slava Ukrajini in dol s Putinom,” je potrdil različna mnenja glede trenutne geopolitične situacije.
Na shodu je bila izražena tudi kritika aktualne politike, predvsem v zvezi z odnosom do Rusije. Violeta Tomić je med drugim poudarila:
“Danes smo tu zaradi druge obletnice dogodka, ki se ne bi zgodil, če bi predstavniki ljudstva jemali svoje delo resno in odgovorno in če bi bil njihov interes mir, ampak ne, njihov interes je vojna in diplomacija je mrtva. Rusko delegacijo so že dve leti poprej izključili iz Sveta Evrope, onemogočen je bil vsakršen dialog, potem pa so uvedli sankcije. Po smrti Navalnega pa so baje pripravili zdaj novih 500. Juhu. Zaprli so ruske kulturne centre, kaznovali so celo že zdavnaj mrtve klasike, Puškine , Čajkovske, Jesenina, zaplenili so jim banke in premoženje državljanov Ruske federacije.
Ob neslutenem genocidu v Gazi pa tako imenovani demokratični Zahod ne zmore drugega, kot medlo stokanje ob pogledu na trupelca majhnih otrok. Še raje pa se obrnejo stran, ker tako groznih stvari pa oni res ne morejo gledati. Gledali pa bomo izraelske športnike in gledali bo izraelski nastop na Evroviziji. Resnično upam, da se bomo takrat mi obrnili stran, ob takšni politiki me postane sram biti človek.
Za konec naj podelim z vami eno misel in se me je dotaknila. Amerika že 60 let ne ve kdo je ubil njihovega predsednika Kenedyja, za Navalnega pa natančno vedo, kdaj in kje in zakaj je bil ubit. Pa lepo vas prosim. In razumimo že enkrat, tukaj ne gre ne za Ukrajino, ne za Rusijo, ne za Afganistan in ne za Palestino in ne za Izrael. Gre za preživetje človeštva.”
Udeleženci shoda so pozvali k prenehanju oboroževanja Ukrajine, usmeritvi v humanitarno pomoč, normalizaciji diplomatskih odnosov z Rusijo, odpravi sankcij ter diplomaciji kot načinu reševanja konflikta. Shod je tako odražal raznolika mnenja in želje glede ukrajinske krize ter vzbudil razpravo o vlogi Slovenije v tej kompleksni geopolitični situaciji.
